JUDO

Zgodovina

Pred 30 leti, konec leta 1972, se je skupina mladih 20-letnih fantov, ki so trenirali in tekmovali v JK Šiška v Ljubljani odločila, da ustanovi svoj klub. Idejni vodja in glavni organizator je bil študent Mirko Šindič ml., ob njem pa Alojz Polovšek, Boro Ličina in Boris Mohorovič. Brez pravega znanja in izkušenj, saj so bili nosilci le zelenih oz. modrih pasov, so s trmo in vztrajnostjo, ki jo premore samo mladost, poiskali svoj prostor za Bežigradom v šoli PTT centra, kjer so začeli z organizirano vadbo juda in samoobrambe. Že v začetku leta 1973 so se registrirali in konstituirali kot sekcija TVD Partizana Bežigrad Ljubljana ter včlanili v Judo zvezo Slovenije.

Prvi trener Judo sekcije Partizan Bežigrad je bil študent iz Tuzle, jugoslovanski mladinski prvak, Vlado Divovič. Že v naslednjem letu je Vlada Divoviča, ki se je vrnil v Tuzlo, zamenjal Mirko Šindič ml., ki je zaradi ponavljajoče poškodbe rame moral opustiti tekmovanja in je nastopal le še za ekipo.

Klubski zelenci so že leta 1974 opravili izpite za mojstre juda, Mirko Šindič pa še izpit za trenerja na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in izpit za republiškega ter naslednje leto tudi zveznega (jugoslovanskega) sodnika.

Osnovna usmeritev vodstva Judo Sekcije Bežigrad je bila pritegniti čimveč mladine s področja občine Bežigrad. Prostor PTT centra je kmalu postal pretesen za vse tiste, ki so se hoteli vključiti v redno vadbo juda in samoobrambe. Del aktivnosti je bil zato prenesen v novozgrajeno telovadnico KS Stadion, kjer ima Judo klub Bežigrad sedež še danes.

Že v prvih letih obstoja Judo Sekcije Partizan Bežigrad je bila ustanovljena tudi skupina, ki je gojila karate, moderno samoobrambo in rekreacijo. Prvi trener tega zelo številnega dela društva je bil Davor Lovinčič, tedaj še študent, ki je znanje in mojstrski pas pridobil v Ameriki, kjer je živel dalj časa.

Prvih pet let delovanja je bilo obdobje hitrega napredka in uspehov kluba. Vrstili so se začetniški tečaji, kjer je bilo praviloma po 100 in več udeležencev, ki so jih trenerji in inštruktorji komaj obvladovali. Iz najuspešnejših tečajnikov se je gradilo kvalitetno jedro tekmovalcev in tekmovalk.

Že prvo leto po ustanovitvi je moška članska ekipa zasedla drugo mesto v drugi slovenski ligi, naslednje pa prvo mesto in se tako uvrstila v prvo slovensko judo ligo. V njej je že prvo leto nastopanja ekipa osvojila prvo mesto in se tako kvalificirala ter v letu 1978 že tekmovala v zvezni (jugoslovanski) ligi. Tudi med posamezniki je bilo že v začetku veliko uspehov. Mladinska slovenska prvaka sta postala Rade Klisarič in Alojz Polovšek, njune rezultate pa so dopolnjevali Jože Končar, Boris Mohorovič in Lado Erklavec in drugi.

 

Prva članska ekipa JK Bežigrad - Republiški prvak in član prve zvezne lige
Stojijo: Boro Ličina, Alojz Polovšek, Rade Kliserič, Vinko Turk,
Klečijo: Lado Erklavec, Boris Mohorovič, Dušan Stražišar, Mirko Šindič ml

 

Obdobju hitrega napredka je sledilo obdobje zrelosti in stabilnosti. Judo Sekcija se je po prvih nekaj letih obstoja odcepila od matičnega društva in se konstituirala kot samostojni Judo klub Bežigrad. Mirko Šindič st. je prevzel mesto predsednika in je to funkcijo opravljal praktično neprekinjeno ves čas obstoja Judo kluba Bežigrad.

V letih od 1978 do 1984 so se na položaju trenerja vrstili številni posamezniki. Rogelj Vojko, Miran Merhar, Boro Ličina in Mihael Košak so se po najboljših močeh trudili zapolniti vrzeli ob odsotnosti prvega trenerja kluba Mirka Šindiča. V tem obdobju so v Judo klubu Bežigrad prvič vzgojili tudi kvalitetne posameznice. Majda Pilko, Maja Mazej in ostale so dosegale lepe rezultate in medalje na republiških in jugoslovanskih prvenstvih.

Leta 1984 je Mirko Šindič prevzel novo skupino v klubu, tokrat začetnikov, ki so jih sestavljali Sašo Šindič, Gregor Brod, Luka Vukovič, Marko Radman, Boštjan Vabšek, in mnogi drugi. Nastala je močna ekipa pionirjev (starejših dečkov) in mlajših mladincev (kadetov), ki je bila praktično nepremagljiva povsod, kjerkoli se je pojavila. Tudi medalje iz takratnih jugoslovanskih prvenstev v mlajših kategorijah so padale kot za stavo. Poškodbe, želje po študiju in zelo slabi materialni pogoji kluba, pa so na žalost to ekipo zdesetkali, tako da svoje dejanske moči nikoli ni pokazala tudi v članski konkurenci.

 

Mladi fantje so pod vodstvom trenerja Mirka Šindiča ml. večkrat
prihajali domov okrašeni z medaljami (leto 1989)

 

V letih od 1989 do 1993 so v klubu kot trenerji delali Mihael Košak, Miran Merhar, Boro Ličina in Sašo Šindič. V klubu je ostala peščica tekmovalcev iz nepremagljive kadetske generacije, katerim so se pridružili še nekateri tekmovalci iz Judo kluba Jesenice. Najboljši tekmovalec v tem času je bil danes že preminuli Sašo Pravne. Judo klub Bežigrad se je usmerjal tudi na delo z mladimi, vendar pa kljub temu, da je bila dvorana stalno polna, rezultati niso bili več na ravni izpred nekaj let.

                        
                         Mihael Košak je trenersko delo jemal resno       
                                

 

 

Zato se je v klub leta 1994 ponovno vrnil Mirko Šindič. Kmalu so Gregor Brod, Polona Pokleka in Karmen Cunder začeli dosegati vidnejše rezultate tudi na mednarodnem področju. Istega leta je Gregor Brod osvojil naziv najboljšega mladinca v Sloveniji. Ekipa Bežigrada je v drugi je slovenski judo ligi osvojila 1. mesto, vendar ji v dodatnih kvalifikacijah za vstop v prvo ligo ni uspelo premagati zadnjeuvrščenega moštva prve lige. V klubu pa so se že pojavila nova imena super perspektivnih tekmovalcev kot so Raša Sraka, Janja Lamut, Kristina Dečman, Mitja Železnikar ter mnogo drugih. Z željo po uvrstitvi na Evropsko mladinsko prvenstvo leta 1997 v Ljubljani, se je začelo intenzivneje delati tudi s to skupino.

Že leta 1995 se je Judo klub Bežigrad v točkovanju za slovenski pokal povzpel na skupno 3. mesto. Skupno je zasedel prvo mesto, tako pri članicah, kot tudi pri kadetinjah in deklicah. Imel je tudi dve članski državni prvakinji, Polono Pokleka v kategoriji do 61kg ter Rašo Sraka v kategoriji do 66kg. Ženska članska ekipa je bila v letih 1995 in 1996 tudi prvak Slovenske judo lige.

 

1.mesto na prvi slovenski ženski judo ligi

Kmalu je bilo vidno, da je cilj - uvrstitev na Evropsko mladinsko prvenstvo v Ljubljani - prenizko postavljen, zato se je pojavila želja po prvi slovenski ženski medalji.
Leta 1996 bi Raši Sraki skoraj uspelo že na Evropskem mladinskem prvenstvu v Monacu, kjer je osvojila 5. mesto, kar je bila več kot obetavna napoved za prihajajoče prvenstvo v Ljubljani. Janja Lamut je na istem prvenstvu zasedla 7. mesto.

Leto 1997 je bilo izredno plodno na več področjih delovanja. Na sredozemskih igrah v Bariju sta Gregor Brod in Raša Sraka osvojila 5. mesti. Največji rezultat leta pa je bilo 2. mesto Raše Srake na Evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani. To je bilo tudi prvo odličje za slovenski ženski judo v zgodovini na evropskih ali svetovnih prvenstvih.

Leto 1998 je bilo še uspešnejše kot predhodno, saj sta Janja Lamut in Raša Sraka na Evropskem mladinskem prvenstvu v Bukarešti osvojili bronasti odličji. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kolumbiji pa je Raša Sraka osvojila 3. mesto. Isto leto se je Raša Sraka izkazala tudi v članski konkurenci, saj je na Evropskem članskem prvenstvu v Španiji osvojila 7. mesto.

Po medaljah na evropskih in svetovnih prvenstvih v mladinski konkurenci je apetit kluba še narasel. Nova želja kluba je bila tako medalja na evropskem in svetovnem prvenstvu v članski konkurenci ter uvrstitev na Olimpijske igre. Vedno bolj so v ospredje prihajale tudi mlade tekmovalke Maja Oblak, ki je na Olimpijskih dnevih mladih v Esbjergu na Danskem osvojila 3. mesto in Kristina Dečman, ki je na mladinskem EP v Rimu leta 1999 osvojila 2. mesto. Kmalu je prišla tudi prva zmaga na tekmi za Svetovni pokal, ki jo je dosegla Raša Sraka v Sofiji 1999. Takrat je bila blizu uvrstitve na Olimpijske igre leta 2000 v Sydneyu, vendar ji je na koncu vseeno spodletelo.
Vodstvo kluba z mladimi, a zelo uspešnimi tekmovalci
Stojijo: M. Šindič st., M. Šindič ml., S. Sraka, S Šindič
Klečijo: M. Oblak, R. Sraka, M. Železnikar, J. Lamut, G. Brod, K. Dečman

Istega leta je zapustil delo glavnega trenerja kluba tudi Mirko Šindič. V začetku leta 2000 ga je zamenjal priznani poljski strokovnjak Janusz Pawlowski, nosilec dveh olimpijskih medalj (bron leta 1980 iz Moskve in srebro leta 1988 iz Seula), ki si je kot novi trener kluba zadal nov cilj in sicer uvrstitev na OI v Atenah 2004.
Tega leta se je članska ekipa JK Bežigrad z zmago v drugi slovenski ligi ponovno uvrstila v prvo slovensko ligo.

Leto 2001 je bilo točkovno najuspešnejše leto v klubski zgodovini. To leto je prestopil v naš klub tudi Klemen Ferjan, ki je študiral v Ljubljani in je iskal dobre pogoje za trening juda in kvalitetnega trenerja. To se mu je kmalu obrestovalo, saj je že na tekmi Svetovnega pokala v Leondingu, slavil v kategoriji do 81kg. To je bila tudi prva slovenska moška zmaga na tekmah za Svetovni pokal. Istega leta je na sredozemskih igrah v Tunisu Raša Sraka osvojila zlato odličje, kar je prva zlata medalja slovenskih judoistov v vsej zgodovini sredozemskih iger. Za najlepši konec leta je poskrbela Kristina Dečman, ki je na mladinskem EP v Budimpešti postala Evropska mladinska prvakinja.

Slovenijo so na mediteranskih igrah 2001 v
Tuniziji zastopali kar štirje tekmovalci JK Bežigrad;
Klemen Ferjan, Luka Vukovič, Raša Sraka, Kristina Dečman

Tekmovalci JK Bežigrada so nastopili v prvi slovenski judo ligi, kjer so v razburljivem finalu premagali večkratnega državnega prvaka - ekipo JK Impol iz Slovenske Bistrice in tako prvič v svoji zgodovini postali prvaki Slovenije. Leta 2001 je JK Bežigrad zmagal v skupnem seštevku slovenskega pokala, prav tako je bil prvi pri članih in prvi pri članicah, imel najboljšega člana - Klemena Ferjana in najboljšo članico - Rašo Sraka, za najboljšo mladinko pa je bila proglašena Kristina Dečman.

JK Bežigrad
Ekipni državni prvak 2001

Leto 2002 je bilo tudi leto Evropskega članskega prvenstva, ki je bilo organizirano v Mariboru. Na prvenstvo smo odšli z velikimi upi, kar se je izkazalo za pravilno, saj je Raša Sraka osvojila 3. mesto in s tem napovedala, da je resna kandidatka za OI v Atenah leta 2004. Maja Oblak, Kristina Dečman in Raša Sraka so na tekmovanjih za svetovni pokal osvojile skupaj 5 medalj, samo na članskem državnem prvenstvu pa so se tekmovalci Judo kluba Bežigrad okitili s 5 zlatimi medaljami.

Največji dosedanji uspeh
Raša Sraka - 3. mesto na Evropskem članskem prvenstvu 2002 v Mariboru

Danes člani kluba trenirajo v telovadnici na Staničevi 41, kjer je tudi pisarna in sedež kluba. Poleg tega klub organizira še treninge na osnovnih šolah Ig, Dol pri Ljubljani, Milan Šuštaršič ter Valentin Vodnik. Poleg ostalega je v klubu organiziran še judo vrtec za najmlajše stare od 3 do 7 let, tečaj juda in samoobrambe za odrasle, z letošnjim letom pa je začela delovati tudi sekcija aikida.

Govoriti, kaj štejemo kot največji uspeh našega društva in kdo ima pri tem največ zaslug je težko, pravzaprav nemogoče.
Ali je največji uspeh to, da je skozi naše vrste v 30-letih šlo preko 2000 mladih fantov in deklet, ki so se med seboj družili in se vsestransko izgrajevali skozi proces treningov in drugih aktivnostih društva? Danes so mnogi od njih odrasli ljudje, ki so uspešni pri svojem delu in poklicu in v ponos nam vsem, ki smo jih del njihovega življenja učili in vzgajali.
Za nekatere je uspeh več kot 150 ekipnih pokalov v vitrinah kluba, ki so jih naši športniki in športnice osvojili v 30-ih letih na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Za vsakim pokalom stojijo desetine medalj za individualne uvrstitve in zmage.
Ali je bolj umestno omenjati imena najboljših tekmovalcev in tekmovalk, ali pa številne trenerje, inštruktorje in vodstvo, ki so z ogromnim entuziazmom, nesebično in amatersko, brez plačila delali vsa ta leta obstoja društva in vgradili del sebe v našo mladino.
Uspeh je verjetno tudi več kot 20 mojstrov juda v JK Bežigrad, ki so v teh letih črne pasove naredili, ali pa so jih osvojili na pasovnih prvenstvih.

Nedvomno gre zahvala Mirko Šindiču st., ki je več kot 25 let vodil klub kot predsednik, Mirku Šindiču ml., ki je bil med ustanovitelji kluba in kot trener tvorec tekmovalnih uspehov kluba in v zadnjem desetletju, sedanjemu predsedniku Sašu Šindiču, ki je odličen trener, duša in organizacijski lider kluba ter Raši Sraka, ki je že vrsto let nosilka največjih športnih uspehov slovenskega juda.

Naš naslednji cilj je uvrstitev našega tekmovalca na OI v Atenah 2004. Prepričani smo, da bomo s skupnimi napori in dobrim strokovnim delom to tudi dosegli.